Slovenija je majhna dežela in številni poznate cinično vprašanje: "V katerem nebotičniku pa stanujete?" Vendar svoje majhnosti praviloma žal ne znamo izkoristiti v svoj prid, temveč vsak na svojem "pecirku" urejamo svoj vrtiček in preko plota zavistno pogledujemo, kaj se dogaja pri sosedu...
Digitalizacija je vroča tema, s katero se v knjižnicah intenzivno ukvarjamo že nekaj let. Kaj nekaj časa smo potrebovali, da smo doumeli, da digitalizacija ni samo skeniranje dokumetov in njihovo nameščanje na spletno stran.
In sedaj, ko smo svoje znanje digitalizacije malce okrepili in osvojili tudi osnovne informacije o metapodatkih, podatkovnih bazah itd., bi radi vsak v svojem vrtičku gradili svojo digitalno knjižnico. Je izgradnja digitalne knjižnice res tako preprosta, kot se morda zdi na prvi pogled?
Trije Slovenci - stranka, 100 skeniranih strani - digitalna knjižnica? Sprašujem se: "Koliko digitalnih knjižnic potrebujemo na kvadratni kilometer slovenskega spletnega ozemlja?"
Naročite se na dBlog
Objave
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
Video
Arhiv objav
Ekipa
Oznake
- dLib.si (9)
- digitalna knjižnica (7)
- digitalizacija (4)
- Europeana (3)
- oglaševanje (3)
- prihodnost (3)
- splet 2.0 (3)
- Digitalna knjižnica Slovenije (2)
- Google (2)
- The European Library (2)
- delavnice (2)
- knjižničarstvo (2)
- nagrade (2)
- paradigma (2)
- sestanki (2)
- splet (2)
- 2.0 (1)
- DOK_SIS 2008 (1)
- Evropa (1)
- Google generacija (1)
- Pavel Šivic (1)
- Tirana (1)
- barve (1)
- blog (1)
- digitalni podatki (1)
- festival (1)
- konferenca (1)
- mini isklanik (1)
- obletnica (1)
- partnerji (1)
- plakati (1)
- predsednik Slovenije (1)
- predstavitev portala (1)
- razstava (1)
- samokritičnost (1)
- sanje (1)
- slogan (1)
- snovalci (1)
- starejši obiskovalci (1)
- statistični program (1)
- udeleženci (1)
- video pomoč (1)
- zabava (1)
- zakulisje (1)
7 komentarji:
Sam poznam dostop do skeniranih knjig le preko dlib. Katere druge digitalizirane zbirke so še dostopne v Sloveniji?
Eno zbirka digitalnih knjig, le v html formatu, je tista, ki jo ureja Miran Hladnik (http://lit.ijs.si/leposl.html). Ne gre za digitalno knjižnico, bolj za seznam celotnih knjig. Ponuja tudi nekaj povezav na druge podobne strani.
Izmed bolj zanimivih in podobnih digitalni knjižnici je Beseda (http://www.omnibus.se/beseda/, ki jo ureja Franko Luin na Švedskem. Knjige so v PDF formatu.
Poleg zbirk, ki jih je omenil Zoran Krstulovič, najdemo še manjše zbirke digitaliziranega gradiva in gradiva, ki izvorno nastaja v elektronski obliki na različnih spletnih straneh (nekaj jih navajam spodaj). Večina teh zbirk (ki jih ne moremo poimenovati digitalna knjižnica) je nastajala vzporedno z razvojem dLiba.
Pri pisanju prispevka nisem imela v mislih že obstoječih zbirk, saj me je k pisanju bolj spodbudilo dejstvo, da sedaj, ko je NUK omogočil vključevanje gradiva v dLib tudi drugim partnerjem, v strokovnih krogih še vedno slišimo različne pobude o ustanavljanju skupnih portalov za predstavitev digitaliziranih vsebin. Zadnja takšna je objavljena v zadnji številki Knjižničarskih novic.
S prispevkom poskušam izzvati ravno slednje, da bi jih napeljala k temu razmišljanju o tehtnosti takšnih odločitev ter da, če se bodo počutili izzvane, predstavijo svoje razmišljanje ter svoje razloge za ali proti.
Zbirke digitaliziranega gradiva:
- http://digitalna.knjiznica-lendava.si/webarhiv/ (digitaliziran tednik Nepujsag, razglednice in Lendavski zvezki)
-http://www.rav.sik.si/e_knjiznica/
digitalna_knjiznica/ (rokopisno gradivo in stari tiski)
- http://www.kamra.si/ (razglednice)
Obstaja pa še veliko zbirk, ki omogočajo prost dostop do novejšega gradiva, ki je izvorno nastalo v elektronski obliki:
- http://dikul.uni-lj.si/
- http://dk.fdv.uni-lj.si/delaFDV/
- http://www.epf.uni-mb.si/ediplome/
- http://www.ce.sik.si/raziskovalne
/celje.htm
in druge.
Ja gospa Milena, točno vem kaj želite povedati. Namesto, da bi združili znanje, energijo in sredstva v en projekt na tem področju, ki bi bil koordiniran s strani krovne organizacije (kot je npr. NUK, morda Ministrstvo za kulturo) raje drobimo sredstva, kapacitete, znanje na majhne projektiče, ki so potem zaradi pomanjkanja vsega naštetega nekakovostni, slabo prepoznavni in nimajo učinka, ki bi ga lahko imeli. Ena digitalna knjižnica, en kvaliteten sistem z veliko količino kvalitetnih digitalnih vsebin - to bi imelo pravi pomen in učinek v javnosti in veliko uporabno vrednost. Ampak to smo mi Slovenci, vsak zase obdelujemo svojo gredico in nikoli ne združimo interese v skupen cilj, potem pa tarnamo, kako majhni smo in neprepoznavni itd. Ja jasno, ene gredice se iz aviona ne da razločiti, polje pa že. Pa povejte, če nisem zadel.
Digitalna knjižnica z e-vsebinami različnih tematik, zapisov, virov, obdobij...vsekakor potrebno in uporabno.
Ena/skupna zbirka digitalnih vsebin...vse vsebine in vsi uporabniki na enem mestu, nižji stroški za oglaševanje in višji prihodki od oglaševanja, večja prepoznavnost projekta, enoten/standardiziran način vnašanja, brskanja in pregledovanja vsebin, večja možnost kontinuiranega razvoja portala z digitalnimi vsebinami (forum, blogi, digitalizacija 3D objektov, sodelovanje z univerzami, srednjimi šolami, področnimi knjižnicami, pokrajinskimi arhivi, veleposlaništvi, uporaba baze e-vsebin za promocijo Slovenije, širjenje lastne identitete, dvig kulturne zavesti...).
Vse pohvale za dobro nastavljen projekt, za kvalitetno digitalizacijo vsebin in vedno širši nabor le-teh, morda je potrebno v razmislek vzeti sam portal. Le-ta se mi zdi, kljub njegovi definiciji "enostaven dostop do znanja in kulturnih zakladov" vseprej kot to... nepregleden, nefunkcionalen, vizualno odbijajoč, brez foruma ...
Uporabljam vedno isti internetni brskalnik, poštni naslov, portal z informativnimi vsebinami...tako kot poznam/uporabljam le eno digitalno knjižnico.
Seveda ste zadeli, gospod Gregor, točno v sredino tarče.
Spoštovana ga. Doberšek, strinjam se z večino vaših navedb, ko gre za elektronske dokumente, ki nastanejo kot rezultat strateško načrtovane digitalizacije dokumentov v izbranem okolju. To napr.izvaja NUK v okviru projekta dLib in seveda take projekte tudi v visokošolskih knjižnicah toplo pozdravljamo ter cenimo. Prav tako cenimo zagotavljanje dostopnosti slovenskega znanstvenega časopisja in težko čakamo posodobitev vmesnika dLib na tak način, da bodo omenjeni časopisi uporabnikom dostopni na različne načine (brskanje, iskanje znotraj letnika ipd. glej http://hrcak.srce.hr/) in ne le iskanje - toda vsekakor, kapo dol NUKu in dLib, da je vse to izpeljal.
Opozoriti pa vas vendarle želim, da je problem predstavljate nekoliko enostransko. Kaj je skupnega vsem, prej navedenim gradivom oz. virom? To, da so dostopni v okolju odprtega dostopa oz. da niso licencirani v obliki kakršnih koli restriktivnih poslovnih modelov. V visokošolskih knjižnicah ter v okolju znanstvenega informiranja pa slovenska znanstvena, strokovna kot tudi poljudna produkcija nima osrednjega mesta, kot je to primer v dLib. Po podatkih iz Scopusa (kjer je indeksirano veliko več slovenskih znanstvenih časopisov kot npr v Web of Science - 22 proti 5 v WoS)predstavlja slovenska znanstvena produkcija v obdobju 1996-2007 0,02 %. Delež citatov na slovenske članke v istem obdobju je 0,1%. Torej se strinjava, da je vloga tuje znanstvene periodike pri znanstvenem in raziskovalnem delu zelo pomembna. Zato je vsaj v visokošolskem ali znanstvenem okolju na vprašanje koliko digitalnih knjižnic rabimo moč odgovoriti - koikor je inštitutov oz. kolikor je univerz...Gre za zagotavljanje različnih licenčnih režimov, saj se različne enote popolnoma različno spogajajo za dostop. Ne morete npr. primerjati ljubljanske UL s 60.000 FTji z npr. Univerzo na Primorskem z na pamet 3000 FTji. Tu prihajajo do izraza nabavni konzorciji toda na nivoju zagotavljanja dostopa bo vsak član konzorcija moral imeti svojo AZ listo, svoj openURL povezovalnik itn. Svoj vrtiček skratka. Drugače pač žal ne gre.
Smo pa imeli od dLib velika pričakovanja na področju konsistentnega zagotavljanja dostopa do znanstvenih ter strokovnih del univerz. Trenutno se na tem področju kolikor vem ne dogaja nič. Če bi hoteli preseči omenjene vrtičke (bolj gredice, nastale kot izraz obupa posameznih knjižnic), bi se morali soočiti z visoko postavljenimi ovirami v pravnih kot tudi popolnoma tehničnih ozirih. Drugače pa vam lahko zatrdim, da bodo uporabniki kot tudi obdelovalci vrtičkov zelo srečni, ko bo dLib sistematsko in strokovno poskrbel za ustrezno obdelavo, prezentacijo ter hranjenje znanstvenih in raziskovalnih del slovenskih univerz, še posebej, če le tem ne bo za to treba posebej plačevati oz. bo ta dejavnost pisana v konto izvajanja javne službe v NUK-u. Kajti vendarle poleg vseh pozitivnih učinkov, ki jih imajo, digitalne knjižnice visokošolskih del (sploh v bolonjskem sistemu ter glede na težo)za knjižnice predstavljajo tudi zajeten strošek, kot strošek predstavlja tudi zagotavljanje avtorskih pravic za objavo disertacij.
Vendarle še enkrat poudarjam: vloga dLib kot centralne točke za dostop do slovenske znanstvene, strokovne kot tudi poljudne literature v digitalni obliki nedvomna ter vas lepo pozdravljam!
Miro Pušnik, CTK
Objavite komentar