Naročite se na dBlog
Objave
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
Video
Arhiv objav
Ekipa
Oznake
- dLib.si (9)
- digitalna knjižnica (7)
- digitalizacija (4)
- Europeana (3)
- oglaševanje (3)
- prihodnost (3)
- splet 2.0 (3)
- Digitalna knjižnica Slovenije (2)
- Google (2)
- The European Library (2)
- delavnice (2)
- knjižničarstvo (2)
- nagrade (2)
- paradigma (2)
- sestanki (2)
- splet (2)
- 2.0 (1)
- DOK_SIS 2008 (1)
- Evropa (1)
- Google generacija (1)
- Pavel Šivic (1)
- Tirana (1)
- barve (1)
- blog (1)
- digitalni podatki (1)
- festival (1)
- konferenca (1)
- mini isklanik (1)
- obletnica (1)
- partnerji (1)
- plakati (1)
- predsednik Slovenije (1)
- predstavitev portala (1)
- razstava (1)
- samokritičnost (1)
- sanje (1)
- slogan (1)
- snovalci (1)
- starejši obiskovalci (1)
- statistični program (1)
- udeleženci (1)
- video pomoč (1)
- zabava (1)
- zakulisje (1)
13 komentarji:
Kje so chicks? Kaj so chicks?
Kaj je 2.0? Kaj nebi najprej te mame naučil, kaj je sploh 1.0? Včeraj 3/4 teh mamc ni razumelo poante! Kdaj bo pa library cool chick? Ozrite se po dvorani? Mar te šefi(ce) peljejo do 2.0?
Vsaka čast za posvet, res cool. Go on...
Zdravo. Nad posvetom sem bil malo razočaran, ker ni ponudil širših okvirjev, kamor bi lahko umestili knjižnice. Splet 2.0 v luči včerajšnjega posveta ne bo usodno vplival na poslovanje knjižnic. Bodo pa na knjižnice vplivale tehnološke spremembe, ki so povzročile fenomen spleta 2.0 - strmi padec indexa GDSP ter brezžična omreženost. Toda, resnično lahko na knjižnice vpliva le Google. A prej kot knjižnice bo Google požrl Domenco ter Vuka z njegovimi umetnijami vred.
Razočaran sem bil nad izjavo, daje od CBISSa odvisno 2000 delovnih mest. Če je tako, je nekaj narobe. Od COBISSa mora biti odvisno le 60 delovnih mest v IZUMu, poleg tega pa take izjave na knjižničarstvo postavljajo v čudno luč nekakšnih socialnih ustanov.
Drugo razočaranje je bil prispevek iz FF Bibliotekarstvo: namesto strokovno podprte vizije z vključevanjem slovenskih specifik sem se po Vukovih poskusih prepričevanja, da smo loleki, še sam začel resno spraševati o tem. Tak referat ne spada na takšno posvetovanje - z vsem spoštovanjem do avtorice.
Če me je tazveselilo povabilo k komentiranju tega posveta, pa me je od vsega najbolj razočaral vpis predhodnika. Publika niso bile nobene mamice (če so v zasebnem življenju, kapo dol, btw jaz sem foter treh otrok, pa sem že marsikdaj slišal da sem kulčik) ampak naše kolegice (in kolegi). Brez spoštovanja vam prav nič ne bo pomagalo do web 2.0, kajti, da, le šefice in šefi vas bodo pripeljali do web 2.0. A šele takrat, ko bo tudi ta kulčik, ki je napisal zgornji vpis, razumel poanto posveta.
Lep pozdrav Miro Pušnik, CTK
Kot je v pošti nakazal kolega Žiga, smo iz posvetovanje odšli razvneti. Vsaj sam nisem bil toliko razvnet nad vsebino povedanega, ki jo, če naj neskromno povem, v pretežni meri poznam, temveč nad odzivom svojih kolegov. Odziv ga. Seljakove, je bil, če naj uporabim to prevečkrat rabljeno besedo, simptomatičen. Kaže na popolno odsotnost refleksije lastnega delovanja. Prej kot, da se sklicujemo na lastno strokovnost in kvalificiranost, se moramo vseeno vprašati o lastni poziciji znotraj socialnega okolja. Ni problem kako mi sami sebe vidimo, temveč kako drugi vidijo nas. To je fakt. In dejstvo, da smo nam drugi podali dobrohotne napotke za lastno delovanje (in modifikacija COBISS v smeri Amazona, se meni samemu zdi povsem na mestu), kar nismo znali dobrohotno sprejeti, pove več o nas kot o predavateljih, ki so opravili več kot odlično delo (tu ciljam predvsem na Vuka (mimogrede, ne gre za umetnije, temveč lucidne strateške reči), Jugoslava in Patrika.
Seveda se je moč vprašati kaj ima knjižnica z Webom 2.0? Zakaj pa naj bi bil COBISS kot Amazon? Ob strateškem vprašanju, kakšno je mesto knjižnice v sodobnem svetu pa se percepcija spremeni – če knjižnice ne bodo znale in hotele ponuditi informacij, bodo postale zgolj še arhiv knjig. Zdaleč od tega, da bodo propadle (to velja tudi za COBISS), toda zamejene bodo na ozek krog ljudi. Da ne govorim o financiranju, ki se bo drastično zmanjšalo.
Da ne bo videti kot, da sem tehno malik - knjižnica 2.0 je seveda ideologem. V sami "logiki" interneta so namreč vpisani postopki, ki se vršijo v t.i. Webu 2.0, s tem, da so se modificirale nekatere aplikacije in rabe. Ali pa so te aplikacije dovolj, da se postavi nova kvalifikacija oziroma nadgradnja? Morebiti res. Je pa tudi res, da je Knjižnica 2.0 zgolj analogem drugim posvetovanjem, ki so se zgodila v Sloveniji v kratkem (Muzej 2.0 itn.) Ideologem je pa tudi zato, ker je to v tehnološko latovščino vpisan poziv k brezplačnemu, prostočasnemu (pro)kreativnemu delu uporabnikov. Kar pa pomeni, da smo na področju politične ekonomije (oziroma natančneje postfordizma). Zato bi bilo etično premisliti o političnih posledicah tega poziva k Web 2.0 - odgovori so UTD oziroma plačevanje tega dela. Sam sem v resnici do tega zelo zadržan – zelo nerad »postam« stvari nekam, kjer ni logike vzajemnosti. Postam tja, kjer velja logika CC, na komercialne projekte pač ne (kot pravijo teoretiki postfordizma (v slov. imamo izjemno knjigo P. Virna – Slovnica mnoštva) – zakaj bi bili mi vsi (uporabniki) najboljši razvojni oddelki korporacij – jaz recimo ne jebem okenčka XP-jev – send problem to Microsoft – zakaj bi jaz brezplačno opozarjal in reševal njihove probleme)…
Gregor
(P.S.: ravnokar sem v delu portala na Drupalu, ki združuje vse aspekte Weba 2.0.)
Veseli me, da se debata nadaljuje, saj smo temo res le bežno popraskali po površini.
Ne bi se spuščal v polemike o primernosti referatov za takšen posvet, rekel bi le, da smo predavatelji zagotovo izpolnili svojo nalogo - predstaviti svoj pogled na to, kako bi se knjižnice morale razvijati v prihodnje.
Trdno pa verjamem, da se morajo knjižnice (tu ciljam predvsem na splošne knjižnice) čimprej začeti spraševati, kako naprej. Če so knjižnice javne ustanove, potem so tam v funkciji javnosti. Zato je vsako teoretiziranje, upravičevanje in tiščanje glave v pesek, medtem ko gre razvoj naprej, popolno sprenevedanje.
Knjižnice imajo v Sloveniji nekaj, kar nima praktično nobena storitev na spletu - imajo COBISS. Enoten, standardiziran, skupni informacijski sistem, ki imajo vse podatke o knjiga, razpoložljivosti itd. Manjka mu le še sloj interaktivnosti in to bi bila lahko ena največjih in nejbolj aktivnih spletnih skupnostih v tem delu Evrope.
Seveda je NUK, skupaj z ostalimi tehniškimi in strokovnimi knjižnicami, drugačna zgodba. Njihov namen je še vedno arhiviranje (ali kot je Vuk dobro poudaril "konzerviranje") del, da se ne izgubijo in pozabijo. Toda uspešnost te funkcije se lahko meri verjetno le na dva načina:
- koliko knjig bo preživelo vesoljni potop, požar ali druge naravne katastrofe (tu je merilo uspeha predvsem kakovost tehničnega varovanja knjig), ali
- kako dostopno je to gradivo tistim, ki živimo danes, kako uporabno je in kaj se iz tega lahko naučimo.
Le shranjevanje oz. arhiviranje del je skrb za to, da bodo zanamci "učeni". Kaj pa mi, ki živimo danes? Zdi se mi nekoliko morbidno ukvarjati se s tem, da bo znanje ostalo po tem, ko nas več ne bo, namesto da bi skrbeli, da to znanje razširimo že danes.
Jugoslav, s stavkom, da se morajo splošne knjižnice začeti zavedati...si zadel žebljico na glavico. Kajti po mojem je rezlika med različnimi tipi knjižnic vse večja. V znanstvenem informiranju je pač tako, da zaenkrat sistem ocenjevanja znanstvene odličnosti temelji na peer review ter na kvantitativnih metodah analize citatov in web 2.0 ter razne folksonomije nimajo niti malo podobne vloge kot v katalogih knjig v splošnih knjižnicah.
Tudi meni se zdi, da so bili referati primerni in je moja ocena glede referata kolegice malo prehuda in jo recimo vlečem nazaj, a vendarle sem malce razočaran. Gre predvsem za Google. Premalo je bilo debate o tem. Google je za knjižnice velika priložnost in tu prihaja do bistvenega razkoraka v stroki in pričakoval sem strokovno opredelitev, šlo pa je bolj ali manj za naštevanje aplikacij. Kakor koli že, menim dvoje: kot praviš, pomembno je začeti praskati ter drugo posvet je vendarle pokazal, kje začeti. Ključna stvar, kjer lahko knjižnice od spleta 2.0 profitirajo je katalog. Vse ostalo je po mojem vsaj v znanstvenem informiranju bolj kot dobrodošel dodatek (primer Elsevirja: 2collab.com), ne pa zelo esencialno. Pa še en popravek: ne šefi, uporabniki nas bodo pripeljali do weba 2.0. Lepo se imejte Miro, CTK
Naj se navežem na dosedanjo debato v zvezi s COBISSom. Želel bi si odprtosti tega sistema v smislu standardiziranega izvoza podatkov. COBISS potrebuje vmesnik, ki bo sprejel zahtevek moje spletne aplikacije in mi vrnil zahtevane podatke v obliki, ki jo bo moja aplikacija lahko nadalje obdelovala.
Naj navedem nekaj primerov:
- iz kataloga bi rad naredil seznam revij in uredil to v A-Z seznam ter ponudil tudi iskanje. Seveda vse to avtomatsko, z minimalno ročnega dela.
- uporabniku bi rad predstavil enostavnejši in lepši vmesnik za iskanje po katalogu knjižnice. Uporabnikov iskalni zahtevek bi moja aplikacija posredovala COBISSu, ki bi zadetke vrnil v XML obliki. Moja aplikacija bi jih prikazala v uporabniško prijaznejši obliki, kot to trenutno zmore COBISS. Prav tako bi aplikacija prikazala naslovnico gradiva, ki bi jo hranil v lastni bazi. Moja aplikacija bi tudi omogočila uporabnikom pisanje recenzij in komentarjev ter rezervacijo/izposojo tega gradiva.
To sta samo dva primera, kako bi lahko COBISS čisto lepo živel in deloval naprej kot osnova bibliotekarske dejavnosti v Sloveniji - obenem pa bi postal platforma za gradnjo Web 2.0 aplikacij! Vse, kar je potrebno za to je, da se omogoči API za dostop spletnih aplikacij do funkcij COBISSA in da se določi standardizirana oblika zapisa, ki bi jo COBISS vrnil spletni aplikaciji (seveda v XML). To bi omogočilo razvijalcem, da uporabijo podatke iz COBISSa v svojih aplikacijah. Kaj vse pa bi lahko naredili s kombiniranjem drugih spletnih storitev, kot je npr. YouTube in Flickr... je pa samo vprašanje naše kreativnosti.
Dare in Mitja, se strinjam v celoti. Toda po mojem v sedanjem konceptu sodobne informatike (tu mislim predvsem znanstveno informiranje) splet 2.0 nima ne vem kakih zelo velikih ambicij, razen v katalogu. To je itak problem v Sloveniji in bo kmalu po mojem prišlo do sprememb. Je pa za nas morda bolj pomemben stranski produkt spleta 2.0 - to pa so uporabniki 2.0. Ti v resnici niso na spletu 2.0 ampak so za svojim osebnim računalnikom toda z UPORABNIŠKIMI NAVADAMI 2.0. Evo tu je v mojem filmu Gopogle Scholar. Ki ni aplikacija spleta 2.0. Menim, da je treba posamezne aplikacijske tipe obravnavati posebej. Predvsem pa ne riniti s knjižnicami histerično v družabna omrežja, kot se zdaj dogaja - s stališča uporabniških navad 2.0 je to spam - povzemam po nekaterih strokovnih informacijah. Sam sem absoluten zagovornik blogov, RSS uporabljam pa tudi flickr. Folksonomije ??? 2collab.com od Elsevierja kaže, da ni bistvenih razlik med tagingom in predmetnimi oznakami člankov v ScienceDirecta ergo se sprašujem ali je sploh potrebno komplicirati okoli tega.
Sam se nenehno sprašujem ali smo slovenski knjižničarji sposobni odgovoriti na vse navedene izzive. Formalno gledano imamo relativno malo podlage. Zato predlagam da začnemo neformalno v smeri formalnega združenja - morda kakšno društvo ali pa e-revoja s tovrstno problematiko??? A je interes?
Morali se bomo pojavljati v komunikacijskih kanalih, ki jih uporabljajo naši uporabniki. To nakazujejo blogi, ki jih berem na temo bibliotekarstva, in tudi literatura. Pravzaprav je logično, da smo vidni tam, kjer bomo videni.
Poleg tega pa moramo naši ciljni publiki ponuditi stvari, ki jo zanimajo. Torej, kaj zanima naše uporabnike? Odvisno od tipa knjižnice, zato bi morali vsi zelo natančno pogledati vsak svojo skupino uporabnikov.
Vendar se strinjam s prejšnjim komentarjem Anonimnega. Pojavljanje knjižnice na Facebook-u, Myspace-u in SecondLife-u smatram samo kot marketinško potezo. Služilo naj bi privabljanju ljudi na spletno stran knjižnice ali v knjižnico samo. Na ta način lahko oglašujemo naše storitve, dvigamo zavest o našem obstoju in prednostih uporabe naših storitev.
Takoj, ko poskušamo narediti na profilu knjižnice preveč, izpademo po mojem mnenju vsiljivi, če ne malce smešni. Aplikacijo za iskanje po katalogu knjižnice na Facebook-u ali MySpace-u smatram kot še sprejemljiv nivo. Okence za referenčni pogovor pa je že mejno področje - kdo začne raziskavo o svojem vprašanju na Facebook-u?
Še posebej sem takega mnenja glede SecondLife-a, ki je mnogim ljudim mnogo različnih stvari. Tako srečanje, kot smo ga imeli na temo Knjižnic 2.0, bi lahko organizirali v SecondLifu in take stvari se tudi redno počnejo v tem okolju. Založba Penguin je imela predstavitev v avditoriju v SecondLife-u. Slovenska podjetja imajo svoj otok in svojo stolpnico (s pisarnami!), v kateri je tudi predstavitev Slovenije. Organizacija družabnih in strokovnih dogodkov je popolnoma možna v SecondLife-u.
Vendar pa si ne predstavljam izvajati knjižnične storitve v okolju SecondLife-a - je namreč le preveč nerodno za kaj takega. Še posebej mi ni čisto jasen primer, ki smo ga videli na posvetu. Kdo pride v SecondLife brati v virtualno knjižnico knjigo - ki izgleda natanko tako, kot prava knjiga? Še več - kdo bi zamenjal enostavnost uporabe spletne strani knjižnice in epošte za virtualni tridimenzionalni svet, ki zahteva več časa za uporabo in precej dober računalnik za uporabo?
Dragi Dare, dragi anonimni.
Izum dopušča prijavo v NUK-ov knjižnični katalog, omogoča iskanje in izvoz podatkov v standardiziranem zapisu in formatu. To že vse od leta 2005. Pogovor s strežnikom poteka s pomočjo Z39.50 protokola. Na dejstvo, da preko servisa vsebine lahko le beremo mi na tem mestu najbrž ni potrebno posebej poudarjati, rešitev pa uporabljamo tako na dLib.si portalu kot na portalu Evropske knjižnice (TEL)
Matjaž
Matjaž: Podrobneje sem pregledal "Platforma COBISS" in res je možen dostop do bibliografskih baz podatkov COBISS tudi preko strežnikov Z39.50:
"[...] Za izmenjavo podatkov v sistemu COBISS se uporablja format COMARC/B za bibliografske podatke in format COMARC/A za normativne podatke, ki temeljita na formatu UNIMARC, ter format COMARC/H za podatke o zalogi, ki ga je razvil IZUM. Za mednarodno izmenjavo bibliografskih podatkov se uporablja format UNIMARC. Pri implementaciji odjemalca Z39.50 je vgrajena konverzija iz formata MARC 21 v format COMARC, pri implementaciji strežnika Z39.50 pa konverzija iz formata COMARC v format MARC 21. [...]
Ali obstaja kje kaj več podrobnosti na to temo?
Spoštovani kolega Darko!
Svetoval bi vam, da se o omenjeni problematiki malo več poučite, če ne drugega, na spletni strani dLib, kjer pri zavihku Portal "http://www.dlib.si/vsebina.asp?id=portal" najdete marsikatero informacijo (jaz vam svetujem prilogo Strategije razvoja dLib 2007-2010), ravno tako tudi v reviji Organizacija znanja, napak pa tudi ne bi bilo pogledat si uporabniške priročnike za formate, ki jih navajate v svojem citatu...
O ostali debati pa se želim vzdržat komentarjev, saj so očitno določene osebe na tem predavanju sedele na ušesih ali pa ZELO hitro prebrale tekst ali dva o spletu 2.0 in ga žal ne razumele...
Dragi Darko,
glede uporabe protokola Z39.50 predlagam dve spletni strani in sicer http://www.loc.gov/z3950/ kjer boste dobili največ informacij glede samega protokola, iskanj, itd. ter http://www.indexdata.dk/ kjer so na voljo odprto kodne rešitve in različni API-ji, ki jih potrebujete. Za dostop do knjižničnega kataloga NUK kontaktirajte vodstvo NUK ali IZUM.
l.p.
Matjaž
Objavite komentar